Upravne informacije
Naslov | Zakonodaja EU o človekovih pravicah |
Trajanje | 60 minut |
Modul | C |
Vrsta lekcije | Predavanje |
Osredotočenost | Etična – skladnost, zakonitost in človečnost |
Tema | Zakonodaja EU in mednarodna zakonodaja/okviri za podatke, umetno inteligenco, človekove pravice in enakost |
Ključne besede
človekove pravice, zasebnost, boj proti diskriminaciji,
Učni cilji
- Racionalnost in razprava o temah, povezanih z umetno inteligenco in človekovimi pravicami
Pričakovana priprava
Učenje Dogodki, ki jih je treba dokončati pred
Nobenega.
Obvezno za študente
Nobenega.
Neobvezno za študente
- Sklici Frederik J. Zuiderveen Borgesius (2020) Krepitev pravnega varstva pred diskriminacijo z algoritmi in umetno inteligenco, International Journal of Human Rights; Frederik J. Zuiderveen Borgesius (2018) Diskriminacija, umetna inteligenca in algoritemski, Svet Evrope; Philipp Hacker (2021) Prva načela zakona o umetni inteligenci, zakona, inovacij in tehnologije; Agencija Evropske unije za temeljne pravice (2018) #BigData: Diskriminacija pri sprejemanju odločitev, podprtih s podatki
Reference in ozadje za študente
Nobenega.
Priporočeno za učitelje
Nobenega.
Gradivo za učne ure
Navodila za učitelje
Učitelj bi moral obravnavati naslednje teme:
- Splošna ozaveščenost o temeljnih pravicah in pravnih okvirih v okviru umetne inteligence
- Protidiskriminacija
- Zasebnost
- Človekovo dostojanstvo
- Dostop do pravnega varstva
Umetna inteligenca lahko znatno vpliva na človekove pravice v različnih vidikih družbe. Ko tehnologija umetne inteligence napreduje, prinaša vrsto regulativnih izzivov in premislekov za zagotovitev, da je ta napredek skladen s temeljnimi človekovimi pravicami in jih spoštuje. Več ključnih regulativnih vprašanj na področju človekovih pravic, povezanih z umetno inteligenco, vključuje:
1. Zasebnost in varstvo podatkov: Izdaja: Za učinkovito delovanje umetnointeligenčnih sistemov je pogosto potreben dostop do velikih količin osebnih podatkov. To vzbuja pomisleke glede kršitev zasebnosti in nepooblaščene uporabe podatkov. Regulativni odziv: Zakoni o varstvu podatkov, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v Evropi in podobni predpisi na svetovni ravni, določajo standarde za zbiranje, obdelavo in shranjevanje osebnih podatkov. Razvijalci umetne inteligence morajo upoštevati stroga načela varstva podatkov in pridobiti informirano privolitev uporabnikov.
2. Diskriminacija in pristranskost: Izdaja: Algoritmi umetne inteligence lahko podedujejo pristranskost, ki je prisotna v podatkih o usposabljanju, kar vodi do diskriminatornih rezultatov na področjih, kot so zaposlovanje, posojanje in kazenski pregon. Regulativni odziv: Predpisi lahko zahtevajo preglednost v postopkih odločanja algoritmov umetne inteligence. Revizije pristranskosti in ocene učinka lahko pomagajo opredeliti in ublažiti diskriminatorne učinke. Obstoječi protidiskriminacijski zakoni se lahko uporabljajo tudi za umetnointeligenčne sisteme.
3. Svoboda izražanja in obveščanja: Izdaja: Zmožnost umetne inteligence, da manipulira in ustvarja vsebine, vzbuja zaskrbljenost zaradi dezinformacij, lažnih novic in cenzure. Regulativni odziv: Predpisi bi se lahko osredotočili na preglednost v zvezi z izvorom vsebin, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in mehanizmi za preverjanje pristnosti. Uravnoteženje pravice do svobode izražanja s potrebo po preprečevanju škodljivih napačnih informacij je izziv. 4. Delavske in zaposlitvene pravice:
Izdaja: Avtomatizacija, ki temelji na umetni inteligenci, lahko povzroči preseljevanje delovnih mest ter vpliva na pravice delavcev in varnost zaposlitve. Regulativni odziv: Delovno pravo bo morda treba posodobiti, da bi obravnavali vprašanja, kot so preusposabljanje presežnih delavcev, morebitne spremembe pogodb o zaposlitvi zaradi sodelovanja med človekom in umetno inteligenco ter zagotavljanje pravične obravnave delavcev, na katere vplivajo spremembe na podlagi umetne inteligence.
5. Pravica do poštenega sojenja: Izdaja: Vključenost umetne inteligence v pravne postopke, kot so napovedno policijsko delo in algoritmi za izrekanje kazni, odpira vprašanja o ustreznem postopku in pravici do poštenega sojenja. Regulativni odziv: Pravni okviri bi morali zagotoviti preglednost in razložljivost umetne inteligence, ki se uporablja v sodnih odločbah. Zagotoviti bi morale tudi mehanizme za odgovornost in zmožnost izpodbijanja rezultatov, ki jih ustvarja umetna inteligenca.
6. Nadzor in svoboda zbiranja: Izdaja: Tehnologije nadzora, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko kršijo pravico državljanov do zasebnosti in svobodo zbiranja. Regulativni odziv: Vzpostavitev ravnovesja med varnostnimi potrebami in pravicami posameznikov je ključnega pomena. Predpisi bi lahko omejili uporabo nadzora umetne inteligence v nekaterih okoliščinah, zahtevali strog nadzor in zagotovili omejitve hrambe podatkov.
7. Dostop do osnovnih storitev: Izdaja: Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, se lahko uporabljajo za dodeljevanje virov in storitev, pri čemer je po možnosti izključeno marginalizirano prebivalstvo. Regulativni odziv: Za zagotavljanje enakega dostopa do osnovnih storitev ob hkratnem preprečevanju digitalne izključenosti so potrebni predpisi, ki zahtevajo preglednost, pravičnost in upoštevanje socialnega učinka pri zasnovi umetnointeligenčnih sistemov.
Obris
Trajanje (min) | Opis |
---|---|
15 | Diskriminacija in pristranskost |
15 | Svoboda izražanja in obveščanja ter pravica do poštenega sojenja |
15 | Nadzor in svoboda zbiranja |
15 | Dostop do osnovnih storitev |
Priznanja
Program Masters umetne inteligence, ki je bil vključen v človeka, je bil sofinanciran z instrumentom za povezovanje Evrope Evropske unije v okviru nepovratnih sredstev (CEF-TC-2020–1 Digital Skills 2020-EU-IA-0068).